O vsakem poklicu imamo ustvarjene neke stereotipe, ki so za ljudi, ki ta poklic opravljajo lahko pravo razočaranje. Kljub temu, da sem mnenja, da se moramo čim manj obremenjevati z mnenjem drugih, pa dobro vem, kako neprijetno je, ko drugi tvoj poklic in delo dajejo v nič. Poklic organizatorjev dogodkov je še posebej nagnjen k omenjenim predpostavkam. Ljudje mislijo, da dan preživite v luksuznih hotelih kjer vam pripravljajo degustacijo hrane, se družite z bolj in manj slavnimi ljudmi in se na splošno zabavate.
V nadaljevanju sledi 5 mitov o poklicu organizatorja dogodkov.
- Vsak je lahko organizator dogodkov
To je prva predpostavka, ki se množično pojavlja. Načrtovanje dogodkov zahteva splet zmožnosti in značilnosti, ki jih mora organizator imeti. Te se raztezajo vse od prirojene ustvarjalnosti do naučenih veščin. Najpomembnejša lastnost organizatorjev je po mojem mnenju, da so organizatorji »open minded«, kar posledično vodi do novih in drugačnih idej ter pridobivanje vez in poznanstev. O značilnostih, ki jih organizator mora imeti, si preberite v blogu 6 lastnosti organizatorjev dogodkov.
- Načrtovanje je samo zabava
Industrija ustvarjalcev dogodkov je vsekakor zabavna. Da uspeš v tem delu moraš nedvomno uživati in se prepustiti, vendar še zdaleč to ni delo brez vsakdanjih izzivov. Dokazano je, da je poklic organizatorje dogodkov eden njabolj stresnih poklicev v tem trenutku. Naše delo je vedno pod pritiskom in zmeraj časovno omejeno. Poleg tega, pa se srečujemo še z dodatnim stresom ob nepredvidenih situacijah, na primer odpoved lokacije par dni pred dogodkom, odpoved prisotnosti za dogodek pomembne osebe, itd.. Zato je stres, ki ga doživljamo med načrtovanjem primerljiv s stresom gasilcev ob gašenju požara. V vsaki situaciji moramo biti iznajdljivi in najti rešitev, pa če se zdi še tako nemogoče. Stresno je že samo organiziranje sestankov ob natrpanem urniku in dejstvo, da je vaše delo konstantno izpostavljeno ter po nadzorom javnosti.
- Organizatorji imajo krajši delovni čas
Vedno več je poklicev s fleksibilnim delovnim časom, vendar to ne pomeni, da delamo manj. Dokazano je, da organizatorji dnevno v povprečju delamo 17 ur. Izziv glede delovnega časa je predvsem ta, da je naš delovnik sestavljen iz dveh podkategorij. Izziv je, ko moramo terensko delo in dogovarjanje uskladiti z drugim delom, ki predstavlja dejansko delo, za uresničitev vsega obljubljenega.
- Delo organizatorja je glamurozno
Na dogodkih javnost vedno vidi samo dobro stran našega dela. Druženje z ljudmi, zabavanje in mreženje. Definitivno je to tisti zabavni del, ki pa v resnici ni edini. V ozadju je tisoč in ena stvar, ki še zdaleč ni tako zabavna. Od papirologije do iskanja možnosti za dejansko uresničitev ideje, itd., vse tisto za kar se lahko strinjamo, da ni tako glamurozno.
- Ob koncu dogodka je delo končano
Ta predpostavka se deloma navezuje na prejšnjo. Ljudje ocenjujejo tvoje delo na podlagi videnega. Ker so sami na dogodku, imajo morda občuek, da je tudi vaše delo na licu mesta končano. Pa temu ni tako. To je čas, ko moramo zbrati vse podrobnosti in dogodek zaključiti v celoti. Najprej želimo pridobiti povratne informacije o počutju udeležencev in dobiti mnenje tretje osebe kaj bi na dogodku lahko izboljšali ter kaj je bilo dobro. Ob končanem dogodku se moramo zahvaliti vsem udeležencm, gostom, urediti papirologijo in hkrati opravljati nadaljnjo delo.
